♥ 8.del ~ ...'til u see some blood

Subject: ♥ 8.del ~ ...'til u see some blood Tue Aug 09, 2011 3:46 pm

♥ 8.del ~ ...'til u see some blood

Zbudila si se naslonjena na nekaj ekstremno trdega. Odprla si oči in ugotovila, da je jutro in da si v središču New Yorka, naslonjena na neko stavbo. Neka ženska srednjih let je strmela vate. "Želite?" si sarkastično rekla in jo predirno pogledala. "Nič, nič.." je hitro rekla ženska in odhitela naprej. Zavila si z očmi. Vse te je bolelo. In niti najmanj se ti ni ljubilo vstati. Naslonila si glavo na roke in v grozi ugotovila, da si vsa v modricah. Nosila si kratke hlače in po stegnih navzdol ti je polzela živo rdeča kri. Postajala si vse bolj in bolj panična. Brez da bi karkoli premišljevala si planila v jok in stekla proti Bieberjevi hiši.
Ko si stala na pragu, si se že hotela obrniti. Kaj naj jim pa sploh rečem? Ampak bilo je prepozno. Pattie te je že videla skozi okno, prihitela ven in te stisnila v močan materinski objem. "Oh Bog, Hannah, tako nas je skrbelo! Ravnokar smo hoteli poklicati policijo," je rekla Pattie in te izpustila. Najprej je opazila kri. Potem modrice. Bila je skoraj tako pretresena kot ti. "Kaj se je zgodilo?! Pridi, greva noter..." objela te je okrog ramen in te odpeljala v hišo. Nisi imela moči, da bi rekla karkoli. Posedla te je na kavč in te ovila v toplo odejo. Usedla se je poleg tebe in ti popravila lase iz obraza. "Zgodilo se je nekaj groznega, imam prav?" Tresla si se kot nora. Počasi si ji prikimala in še vedno ihtela. "Nekaj, zaradi česar bomo mogli takoj poklicati policijo?" Sedaj si divje odkimala. "Ampak ljubica, ne moram tega kar tako spregledati. Ko boš dovolj pri močeh, bom poklicala policijo in jim boš vse lepo povedala, prav? Sedaj se pa samo lepo umiri. Vse bo v redu," je rekla Pattie in te prijela za roko. Preden si lahko premislila je vse bruhnilo iz tebe. Pattie si poznala le slaba dva tedna, vendar si se počutila kot, da imaš končno mamo. Če tvoja mama ne bi podlegla drogam in bi te imela malo bolj rada, se to sploh zgodilo ne bi. Krivila si jo z vsem srcem. Pattie si povedala čisto vse. Da si brezdomka, da Daniel ni tvoj stric ampak tvoj zvodnik, da si prostitutka od trinajstega leta in povedala si jo točno kaj se je zgodilo včeraj zvečer. Povedala si ji, da si vzela drogo in povedala si ji, da veš, da je vse to storil tisti čuden fant. Pattie je vse pozorno poslušala in postajala vse bolj bleda. Ko si končala, je bila nekaj časa tiho in začela si se bati, da te bo obsojala in nagnala iz hiše. Ampak Pattie se je obrnila k tebi s solznimi očmi. "Oh Hannah!" je izdavila in te objela. "Težko življenje imaš. Ampak ne skrbi, za vse bom poskrbela. Nikomur ne bom povedala za to, poklicali bova policijo in lahko boš živela pri nas. In nikoli več ti ne bo treba početi...tistega." Bila si ji hvaležna za te besede in njen topel sprejem, ampak vedela si, da to ne bo šlo tako kot si ona predstavlja. Toda v tem trenutku to ni bilo važno. Bila si preprosto vesela, da je bila Pattie tu zate. "Hvala," si zašepetala. "Hvala za vse, Pattie. Nekaj bi še rada prosila. Rabim... rabim malo časa. Bi lahko te stvari s policijo opravili jutri?" si rekla in jo pogledala s prosečimi očmi. Pattie je nekaj časa premišljevala, potem pa le pristala. "Prav. Kakor želiš, srček. Boš se šla zdaj umit in uredit, da bova šli k zdravniku?" Je rekla Pattie. Nisi želela k zdravniku, ampak vedela si, da Pattie pri tem ne bo popustila. Prikimala si in rekla: "V redu. Samo kakšno uro ali dve potrebujem. Saj veš, da se spravim k sebi." Pattie je razumevajoče prikimala, te še enkrat objela in potem vidno zaskrbljena odšla.
Še vedno vsa krvava si odšla v svojo sobo in bila zelo srečna, da med potjo nisi srečala nikogar. Sesedla si se na posteljo in prazno strmela predse. Čez nekaj trenutkov je nekdo potrkal na vrata. Že si odprla usta, da bi ga poslala stran, ampak Alfredo tokrat ni počakal. Dobre volje je prišel noter: "Hej Han..." glas mu je zamrl, ko te je videl. Pogledala si ga z očmi polnimi bolečine in spet te je premagal jok. Alfredo je molčal, se usedel na posteljo in te potegnil k sebi. Brez besed si se stisnila k njemu in jokala. Alfredo ni nič spraševal, samo poljubil te je na čelo in te držal v objemu.
Justin je šel mimo tvoje sobe in ker so bila vrata napol odprta je radovedno pogledal noter. Nekaj časa je samo stal tam in vaju gledal in ne ti, ne Alfredo ga nista opazila. Ni videl krvi, solz ali modric. Vse kar je videl, si bila ti v Alfredovem objemu. S sklonjeno glavo je odšel.

Ja, mela sem cajt napisat celo DVA nova dela ! Veseli? Če ne gre drugače, je pa treba pač ponoči pisat :P Pokomentirajte kako se vam zdi. Hvala, ker berete! :*