♥ 1.del
Victoria tega ti ni treba gledati zakaj bi se mučila ko pa greš lahko preprosto domov, zabava je bila tako zanič, da ni imelo smisla sploh ostati tukaj. Nobeden še opazil ni, da sem odšla še manj pa on, ki sem ga zdaj zares zadnjič videla.''Si že doma ljubica?'' ''Ja mami, zelo sem utrujena in ni mi do zabave.'' ''Si sigurna, da si vredu, ti skuham čaj?'' '' Ne mami pojdi spat vidim, da si tudi ti utrujena.'' '' Ja morda imaš prav, George že spi hotel te je priti iskat vendar… '' '' Ne ni potrebno ničesar ne potrebujem od njega.''
'' Victoria hudo mu je ker sta sprta ne misli, da je njemu lahko.'' '' Prosim mami ne zdaj preveč sem utrujena, da bi zdaj ponovno poslušala pridigo, lahko noč.'' Še to se mi je manjkalo, da bi morala poslušati kako je mojemu očimu hudo ker sem skregana z njim, ko pa je sam kriv, da ne govorim z njim. Imam ga rada in ne morem reči, da me on ne mara ampak včasih me spravlja ob živce včasih sem tako jezna nanj, da bi najraje, da izgine in mojega življenja. Včasih se mi zdi boljše, da bi bili z mamo sami spet drugič pa sem vesela, da je tukaj in nama pomaga v vsemu. Poskušala sem zaspati vendar ni in ni šlo pred mano sem si predstavljala njega kako me objema in boža po glavi jaz pa sem se v njegovem objemu počutila tako srečno in varno. Zakaj se to more dogajati? Zakaj moram biti zaljubljena vanj? Zakaj ga ne morem izbrisati iz mojih misli in mojega srca ? Ali bo vedno tam ? Bom dočakala dan, ko ne bom do njega čutila popolnoma ničesar ? Kako rada bi se znebila te ogromne bolečine, ki mi je oteževala dihanje in kako rada bi izbrisala ljubezen do njega zaradi katere se počutim tako nesrečno in ničvredno. Sovražim dan, ko sem ga spoznala, sovražim dan ko sem se zaljubila vanj sovražim ga, ker ga ljubim. Hkrati pa sem tako srečna, da je stopil v moje življenje, tako zelo srečna sem, da lahko čutim nekaj tako lepega in iskrenega. Razmišljala sem pozno v noč, ko sem končno zaspala.'' Ouaha ooo she's my latin girl oh prety lady don't you think is crazy' ' me zbudi telefon.
