15.del

Zdaj pa sem ga zares zadnjič videla in niti poslovila se nisva sem žalostno razmišljala in spet začela jokat. Nekaj časa sem samo stala in gledala v prazno, saj je Justin že zdavnaj odšel. Potem pa sem stekla iz bara, ker sem upala, da lahko dohitim Justina.
''Justiin, Juustin'' sem živćno klicala ampak zaman Justina ni bilo nikjer. Še enkrat sem se ozrla nazaj in odšla proti recepciji. Tam pa sem zagledala Justina. Sedel je na velikem rdečem kavču s sklonjeno glavo in za trenutek sem opazila, da joka. Počasi sem se mu približala in ga pobožala po glavi. Dvignil je glavo in v njegovih očeh sem videla jezen in hkrati žalosten pogled.Počepnila sem k njemu in ga še enkrat močno objela.
''Nočem, da greš'' mi je potiho rekel.
''Oh, Justin..''
''Ne bom dovolil, da greš!'' je še rekel in to precej odločno.
''Vrjemi, da si najbolj želim, da ostanem ampak ne morem, žal mi je'' Justin me je nekaj časa gledal in me božal po laseh potem pa si obrisal solze in ustal s kavča.
''Mi poveš številko tvoje sobe'' začudeno sem ga pogledala.
''Zakaj te zanima številka s..''
''Mi lahko prosim poveš''
''317 ampak..'' Niti nisem dokončala stavka je Justin že stekel po stopnicah navzgor. Ostala sem tam z odprtimi ustmi in sploh nisem vedela kaj namerava. Usedla sem se na kauč na katerem je še malo prej sedel Justin. Nič mi ni bilo jasno in tudi to ne, da mu toliko pomenim. Bila sem zelo zmedena, ker res nisem pričakovala, da mu usaj nekaj pomenim čeprav je bil on zame vse. Umirala sem od radovednosti zato sem stekla proti sobi. Odprla sem vrata in tam zagledala mamo in Georga, ki sta sedela na svoji postelji in pa Justina, ki je sedel na moji…

____________________________________________________________
malo krajši del :/ ampak useno upam da vam je ušeč

NEXT!!! l!!komaj čakam na nasledni del!!!