♥ 14.del ~ Brand new start

Subject: ♥ 14.del ~ Brand new start Sat Aug 20, 2011 8:57 am

♥ 14.del ~ Brand new start

Malo te je bilo strah, ampak točno si vedela kaj moraš storiti, če se želiš rešiti preteklosti. Če želiš zaživeti novo, boljše življenje. Dvignila si telefon. "Hannah. Poberem te pri central parku. Čez petnajst minut bodi tam," je rekel Daniel. "Prav. Nekaj pomembnega ti moram povedati," si odločno odvrnila. Rekel je samo še: "V redu." In potem je prekinil. Malo si si popravila pričesko, vzela svoj blackberry in odšla. Bila si točna. Daniel tudi. Vstopila si v njegov avto. Nikamor ni speljal, torej se je nameraval pogovoriti s tabo kar v avtu. Bilo ti je vseeno. Še malo, pa ti ga ne bo potrebno več ubogati ali sploh srečevati. "Torej za naslednji teden sem ti že naredil razpored. Zasedena boš skoraj vsak večer, ker sta..." je začel govoriti Daniel, vendar si ga prekinila. "Ne." To je bilo vse kar si rekla. Daniel se je namrščil. "Kaj ne?" je začudeno vprašal. "Vzemi kakor hočeš, ampak zame to pomeni, da dajem odpoved. Ne želim več delati zate." Tako. Najtežje besede so bile izrečene. Daniel je bil malo razburjen. "Čakaj malo! Hočeš povedati, da boš delala za koga drugega?" čeljust se mu je v jezi napela. "Ne, Daniel. Preprosto hočem to pustiti za sabo. Sedaj imam družino, posvojili so me. Nočem več biti prostitutka. Saj mi to nikoli ni bilo všeč, ampak nisem imela izbire. Sedaj pa jo imam. In izbrala sem pravo pot," si odločno rekla. Najprej si mislila, da bo Daniel pobesnel. Potem pa je čisto normalno rekel: "Oh. Prav, kakor želiš. Sicer bo sedaj hudo, ker ne vem kje naj tako hitro dobim novo dekle. Ampak nima veze, tako si se pač odločila." Bila si presenečena in hkrati srečna. Sedaj boš lahko živela kot vsaka druga najstnica. Imela si družino, imela si čudovit dom in imela si Alfreda. Ničesar več ne rabim, si zadovoljno pomislila. "No, torej, adijo Daniel. Se še kjer vidiva. Mogoče." Daniel ti je pokimal v pozdrav in stopila si iz avta.
Rabim novo službo. Morda bi se pa lahko sedaj malo pozanimala naokrog, si vznemirjeno pomislila, medtem ko si hodila. Odpravila si se na 'lov' za službo. V veliko lokalih ali trgovinah so imeli izobešen papir, da rabijo pomoč. Vendar so te čisto povsod zavrnili, ker nisi imela tovrstnih izkušenj. Razočarano si se odpravila domov. Ko si bila tik pred hišo ti je zapiskal telefon. Bilo je sporočilo od lastnika neke kavarne, ki si jo danes obiskala, ko si se zanimala za službo. Sporočil ti je, da si je premislil in da te bo sprejel v službo. Začela naj bi v sredo. Kavarna se je imenovala Glittery. Najprej se nisi mogla spomniti katera točno je to bila. Ampak potem se ti je posvetilo, da je to tista v kateri natakarice strežejo na rolerjih. Zgrabila te je panika. Ne vem kako se rola! si panično pomislila. Ko si prišla domov, si poročala Carin in Scooterju, da si dobila službo. "Ampak Hannah saj ne rabiš službe! Sedaj si pri nama," je najprej ugovarjala Carin. "Ne, Carin, nočem, da bi me vidva preživljala. Itak sta že ogromno storila zame. Poleg tega pa ima veliko šestnajstletnic službo. Pa še veselim se je," si odločno odvrnila. Carin se je samo nasmehnila. "Prav," je nazadnje rekla. "Kje boš pa delala?"
"V kavarni Glittery," si ji povedala. Potem si odšla v svojo sobo, poklicala Alfreda in še njemu sporočila novico. "To je super, ljubica! Vesel sem zate." Takšna je bila njegova reakcija. "Ampak problem je to, da bom morala streči na rolerjih. Nimam jih in niti rolati se ne znam," si rekla in se zaskrbljeno namrščila. Alfredo ti je obljubil, da bo malo pozneje popoldan prišel k tebi in te naučil. Veselo si se nasmehnila. "Dogovorjeno."
Čez kakšno uro te je poklical. "Hannah, meni je zelo žal, ampak ne bom mogel priti. Nekaj je prišlo vmes," ti je sporočil. Bila si razočarana, vendar si to skušala prekriti. "Ni važno, res ne. Ne sekiraj se... Se kaj vidiva... Adijo." Prekinila si. To je pomenilo, da boš prosta ves dan. Umila si si ličila z obraza, lase si si spela v visok čop, da ti niso bili na poti in se preoblekla v udobno, široko, sivo trenirko in preprosto belo majčko s kratkimi rokavi. Vrgla si se na svoj nov kavč in prižgala tv. Čez nekaj minut si zaslišala trkanje in v sobo je pokukala Scooterjeva glava. "Hannah, s Carin greva ven. K najinim prijateljem. Želiš iti z nama?" je vprašal. Malo si pomislila, potem pa odkimala. "Prav," je rekel Scooter in odšel. "Uživajta!" si zaklicala za njim. Čez kake pol ure si zaslišala zvonec in se presenečeno začela spraševati, če sta mogoče Scooter in Carin že nazaj. Ampak onadva ne bi zvonila, saj imata ključ, si se opomnila. Mogoče je pa Alfredo vendarle prišel!Z nasmeškom na ustih si stekla dol in odprla vrata.

Justin's Pov:
Alfredo je bil pri vas in vam poročal vse o Hannah in njeni novi službi. Rad si poslušal reči o njej, čeprav so prihajale iz ust njenega fanta. Povedal je tudi, da bo Hannah naučil kako se rola, ker mora streči na rolerjih. Zdaj si začutil zbodljaj ljubosumja. Alfredu je nato zazvonil telefon in odšel je stran, da bi se oglasil. To je zagotovo Hannah, žalostno pomisliš. Toda ni bila. Alfredo pride nazaj in oznani, da ne bo mogel iti k Hannah, ker mora nekam drugam. "Kam pa?" vprašaš in ga pogledaš. "Em.. Nekam, hm, nekaj je prišlo vmes. Nič takšnega," reče Alfredo in odide. To se ti zdi najprej malo čudno, kot da bi se izmikal. V glavo ti je šinila nora misel. Odpravil si se k njej. Kaj če me bo napodila? si po poti premišljeval in se odločil, da boš tvegal. V ljubezni in vojni je vse dovoljeno! Prišel si do vrat in živčno pozvonil. Čez nekaj časa so se vrata odprla. Oblečena je bila preprosto in udobno in ni nosila ličil. Bila je popolnoma naravna in čudovita. Ko je odprla vrata je zgledala zelo veselo. Najprej si mislil, da te bo objela, zato si se pričakujoče nasmehnil in napol dvignil roke. Ampak potem se je nehala smehljati. Jasno ti je bilo zakaj. Pričakovala je Alfreda. "Oh. Ti si," je rekla. Zopet to razočaranje v njenih očeh, ko je ugotovila, da nisi tisti fant, ki ga je želela videti. To te je ubijalo.

Hannah's Pov:

Bila si presenečena in malo razočarana, ko si na pragu zagledala Justina. "Oh. Ti si." Te tri besede so bile vse kar ti je prišlo na misel. "Ja... Izvedel sem za tvojo novo službo in to, da te je hotel Alfredo učiti rolanja. Ampak ni mogel priti, zato sem prišel kar jaz... Če hočeš te lahko jaz naučim," je rahlo oklevajoče rekel. Zgledal je tudi nekam prestrašen in skoraj se ti je že začel smiliti. "Oh. Aha... Prav," si na koncu rekla. Rahlo se je nasmehnil. Nekaj trenutkov sta kar stala tam pri vratih, v tišini. "Torej... rolerje že imaš?" je potem vprašal Justin. Namrščila si se, ko si se spomnila na to. "Ne, nimam." Justin se je zdaj že pogumneje nasmehnil. "Potem jih pa lahko greva kupit. Super športno trgovino poznam," je rekel. "Prav, samo mogla bi se preobleči in..." Justin te je prekinil. "Čisto v redu si. Pri že no!" Dobesedno te je zgrabil za roko in potegnil ven, zaprl vrata hiše in te malone odvlekel v avto. Ti si pa samo presenečeno gledala naokrog.

okej ta del je beden ><' se bom pri naslednjem bolj potrudla :'D