Tako sem preživljala dneve z Justinom in njegovimi prijatelji in seveda z njegovo punco. Čeprav mi je bilo vedno znova teško gledati Justina in Seleno skupaj sem se počasi privadila in sprijaznila, da tako pač je in svoja čustva do njega pokopala, no le navidezno pokopala. Justin me je iz dneva v dan presenečal in njegovi prijatelji prav tako. Kmalu sem postala ena izmed njih in tako sem se tudi počutila, Justinova najboljša prijateljica sem bila in čeprav še sama nisem verjela sem postala tudi Selenina prijateljica. Bilo je deževno jutro in ležala sem v svoji hotelski postelji. Razmišljala sem kaj vse sem preživela v teh enajstih dneh in zdaj so ostali le še trije, zadnji trije dnevi, ko se bom morala ločiti od Justina in vseh ostalih, ki so mi prirasli k srcu.
''Viky, kaj boš pa danes delala, glede na to, da je zunaj grdo vreme, na plažo lih ne moreš it'' ''Ne vem, kaj pa bosta vidva z Georgom ?''
''George je že na vse zgodaj šel v bazen jaz pa še ne vem kaj bom počela'' Zastrmela sem se v okno, ko mi je naenkrat zazvonil telefon. Zagledala sem ime justin in se hitro oglasila.
''Hej Justin''
''Viky'' slišala sem Justinov glas, ki pa ni bil običajen.
''Si vredu?''
''Prosim pridi k meni..'' Slišati je bil zelo potrt in obupan in za trenutek se mi je zazdelo, da joka.
''Prosim Viky, rabim te''
''Prav, takoj pridem'' Justin ni rekel nič, le odložil je.
''Kaj pa je bilo?'' me je vprašala mama, ki si je ravno urejala frizuro.
''Ne vem, k Justinu moram''
''zakaj?''
''Nujno je'' sem ji še rekla in hitro iz omare vzela prvo majico in prve hlače, ki so mi prišle pod roko in stekla v kopalnico. Komaj potem sem opazila kako sem oblečena. Oblečene sem imela stare sive hlače, ki sem jih po navadi imela za doma in pa črno adidas majčko. Ampak nisem se dosti ozirala na to, mislila sem le na Justina in kaj se dogaja z njim.
''Viky, kam greš?'' me je mama začudeno vprašala, ker še vedno ni imela pojma kaj se grem, ker ji ničesar nisem razložila.
''Moram k Justinu nekaj je narobe'' sem ji na hitro odgovorila, jo pozdravila in odšla. Ko sem prišla ven sem zagledala Kennyev avto, ki je najbrž čakal name. Iz avta pa je pritekla Pattie in njen obraz je bil zelo zaskrbljen, da me je postalo strah.
''Ja kaj pa je?''
''Hitro v avto''
''Nisem vedela, da me bo Kenny prišel iskat''
''Justin nama je rekel naj prideva pote, potrebuje te'' mi je rekla in me objela okoli ramen in skupaj sva odšle do avta.
''hej Kenny''
''Pozdravljena, kako si?''
''No ja dobro sem ampak vesta kaj se dogaja z Justinom?'' Pattie me je milo pogledala in zavzdihnila.
''Tudi mene skrbi zanj ampak s tabo želi govorit''
''njegov glas je bil tako, žalosten takšnega ga še nisem slišala'' Pattie je pogledala čez okno in nekaj časa strmela v dež. Potem pa se je obrnila in me objela, da sem ostala zelo presenečena.
''Prosim, vem koliko ga imaš rada, pomagaj mu'' mi je rekla in v njenih očeh sem videla solze.
'' Obljubim, da se bom potrudila čeprav ne vem za kaj gre''
''Mislim, da mu boš ti najbolje znala pomagat''
''Jaz?''
''Ja, čeprav Justin ni tega opazil, jaz sem'' Izbulila sem oči, ker mi ni bilo popolnoma nič jasno.
''Vem, da ga ljubiš Viky'' mi je Pattie po tiho rekla in mi stisnila roko. Kako ve? Sem se spraševala in jo začudeno gledala.
''Oh Pattie, zakaj bi zanikala, ko pa že veš'' Ni imelo smisla zanikati, ker navsezadnje sem v vsem tem času nekako začutila, da Pattie lahko zaupam vse in vedno mi je bila pripravljena pomagat. Pattie mi je samo pritrdilno pokimala in se mi nasmehnila.
''Smem vprašati kako veš? Se to opazi?''
''Še sama ne vem kako sem opazila ampak tak občutek sem dobila, vidim kako gledaš mojega sina, videla sem kako ti ga je bilo težko gledati s Seleno, opazila sem iskrice v tvojih očeh, ko se ti nasmeje ali se te dotakne''
''Nisem hotela, da se opazi ampak očitno..''
''Ne mislim, da sem edina, ki je to opazla, Justinu se še sanja ne kaj čutiš do njega'' Sklonila sem glavo in v srcu me je zabolelo, ker sem opazila kjub temu, da sem se trudila po najboljših močeh, da do njega ne bi čutila ničesar so bila moja čustva še vedno tako močna. ''Vem, da ti je hudo ampak ne obupaj'' mi je rekla Pattie spodbudilno in me še enkrat objela. Kmalu smo prispeli do Justinove hiše in iztopili iz avta.
''Sama pojdi k njemu, midva vaju ne bova motila imava še nekaj opravkou tako, da najbolje bo da sta sama'' je rekla Pattie in pogledala Kennya, ki je samo prikimal. Pozdravila sem ju in stekla v hišo, ker je zelo deževalo, da sem bila že premočena. Ko sem vstopila me je presenetila smrtna tišina, ki je v tisti hiši nisem bila nikakor vajena. Sezula sem si teniske in odložila dežnik. Razgledala sem se po prostorih ampak Justina nisem našla, kar me je počasi že zaskrbelo...
i del ker je tak napeto in zanimivo hitro ze zivčna postajam!!! 
