Tik pred vrati je stala rjavolasa punca, suhe postave in očarljivega videza. Njen obraz mi je bil zelo znan seveda to je bila Selena. Oba z Justinom sva obstala tik pred njo in vsi trije smo se gledali ampak rekli nismo ničesar. Selena je stala pred nama in bila vidno živčna.
''Kaj pa ti tu?'' je Justin začudeno vprašal z tihim glasom.Selena ni odgovorila le žalostno je pogledala v tla. Z Justinom sva se spogledala in Justin jo je povabil v hišo. Selena se je vsedla na kavč in Justin poleg nje, jaz pa sem le stala in ju gledala, kaj za vraga se dogaja? Tako ga je prizadela, ko ga je iznenada zapustila in zdaj se kar na enkrat pojavi ? sem jezno razmišljala.
''Justin, pogovoriti se morava'' Je Selena predrla tišino, Justin pa ji je samo pokimal. Kaj pa delam jaz tu ? sem se spraševala. Najvrjetneje sem odveč, res si imasta zelo veliko za povedati in jaz nimam tukaj kaj iskati sem si mislila in se odpravila proti stopnicam.
''Kam pa greš ?''
''Gor.. najbolje, da se v miru pogovorista'' Justin je ustal s kavča in stopil k meni.
''Ni ti treba it, lahko si tukaj pred tabo nič ne skrivam'' mi je Justin z nasmeškom rekel čeprav se mu je na kilometre videlo, da je zelo nervozen. Potegnil me je za roko in me posedel na fotelj zdraven Selene.
''Te moti , če je Viky tu ?''
''Ne ampak mislila sem, da si odšla Viky'' se je Selena obrnila proti meni.
''Dolga zgodba''
''No, kaj te je prineslo sem?''
''Justin zelo mi je žal, da sem te prizadela''
''O ja si i, če je bil to tvoj namen''
''Ne kaj pa govoriš, nikoli te nisem hotela prizadeti''
''Ti moram vret?''
''Vem, da mi ne zaupaš več ampak rada bi ti pojasnila''
''Pojasniš? ja lahko mi pojasniš ampak mislim, da ne bo to ničesar spremenilo tako, da...''
''Zadnja stvar, ki sem jo hotela je bila, da bi te prizadela, če vrjameš ali ne''
''Po pravici povedano ti ne morem več zaupati ampak hvala bogu imam ob sebi osebo, ki mi je pomagala, da je vse to ostalo v pozabi, zato ne rabim nobenega pojasnila, opravičila karkoli...'' Selena ga je zelo presenečeno pogledala in se ozrla k meni. Justin je ustal in me potegnil s kavča pred Seleno, da sem postala zelo živčna.
''Ona je ta osaba, ki mi je vedno stala ob strani'' Je Justin rekel in ob njegovih besedah sem začutila, da je to rekel z velikim ponosom zato sem se mu nasmehnila in ga stisnila za roko. Selena je presenečeno zrla v mene in v njenih očeh sem opazila veliko razočaranje. Mogoče pa se je vrnila z upanjem, da ji bo Justin oprotil in bosta spet lahko par.
''Ti lahko pojasnim Justin, tudi, če mi ne boš vrjel hočem, da veš kaj se je zgodilo potem pa se boš odločil ali mi vrjameš ali ne'' Justin me je neodločno pogledal, jaz pa sem mu pritrdilno pokimala. Zdelo se mi je prav, da se pogovorista čeprav se Justinu na prvi pogled ni zdelo pomembno se mi je zdelo, da mu bo resnica kar se je res zgodilo veliko pomenila. Justin mi je še enkrat stisnil roko in v tišini sem se odpravila proti stopnicam naravno proti moji sobi. Na vrhu stopnjišča sem se še enkrat ozrla navzdol in pogledala Justina in Seleno, ki sta v miru sedela in gledala vsak v svojoi smer. Odpravila sem se po hodniku do moje sobe in tam sem zagledala Pattie.
''Sta že nazaj?'' me je vprašala in še sanjalo se ji ni kaj se dogaja.
''Ne.. pravzaprav nismva niti šla'' pettie je namrščila obraz in začudeno pogledala.
''Kako pa to ?''
''Selena je tuki.. prišla se je pogovorit z Justinom'' Pattie je izbulila oči in ostala odprtih ust.
''Tukaj je ?''
''Ja v dnevni sobi se pogovarjata'' Na videz tudi Pattie ni bilo kaj preveč ušeč Selenina pristotnost vrjetno zato, ker je imela Justina nadvse rada in kdor je prizadel njenega sina je na nek način prizadel tudi njo pa, saj to je bilo logično. Kljub temu ju Pattie ni hotela motit zato sva se poslovile, si zaželele lahko noč in odšle vsaka v svojo sobo. Prižgala sem luč in se naslonila na zid in tam zamišljeno ostala kar nekaj časa. Se bosta pobotala? Kaj bo z mano in Justinom? Kaj bo zdaj, ko je Selena tu, me bo imel še rad? Zakaj se je vrnila? vsa ta vprašanja so se mi pletla po glavi ampak ker nisem poznala odgovora sem zavzdihnila, vrgla torbico na kavč in se odpravila v kopalnico. Opravila sem vse potrebno, se preoblekla v svežo pižamo, se namestila v posteljo in prižgala nočno svetilko. Strmela sem v strop in čakala na Justina. Upala sem, da bo kamlu pokukal v mojo sobo ampak od tega ni bilo nič. Po dolgem premišljevanju sem vstala s postelje in odšla na hodnik, previdno sem stopala do stopnic in poskušala ujeti kakšno besedo.
''Rada te imam Justin, nevem, če si mi vrjel ampak..''
''Lahko ti oprostim ampak žal nevem, če..''
''Ne ničesar ne reči, nočem tega slišat'' je bilo edino kar sem slišala, potem pa je zavladala smrtna tišina. Vrjetno se bosta še dosti časa pogovarjala sem si mislila in se odpravila nazaj v sobo. Udobno sem se namestila in kar nisem mogla zaspat. Justina ljubim z vsem srcem in nemorem si predstavljati življenja brez njega, kaj, če ga izgubim? Ob misli, da bi ga lahko izgubila me je kar zvilo od bolečine, tega najvrjetneje ne bi prenesla...
