mybaby Stratford Kid
▀ Število prispevkov : 312 ▀ Starost : 28 ▀ Registriran : 2011-04-12
| Subject: 36.del Sun Sep 11, 2011 7:25 am | |
| Dnevi so minevali in z Brunom sva postala zelo dobra prijatelja in odlično sva se zabavala kar pa ne pomeni, da sem Justina pozabila. Čisto nasprotno, še vedno je bil v mojih mislih vsako minuto, preveč sem ga pogrešala. Justin seveda ni odnehal klicarit in pošiljat sporočila ampak nisem se hotela odzvati čeprav me je velikokrat zamikalo, da bi se. Dobro mi je šlo in vsaj poskušala sem nehati misliti nanj čeprav mi to ni najbolj uspevalo. Vsak božji dan sem se spominjala njegov nasmeh in pogled in vse bi dala, da bi bil zdaj ob meni ampak vedno znova sem trmasto odkimavala in se prepričevala v to, da mu ne pomenim nič in včasih sem se sama sebi zdela kruta, kruta do sebe in njega. Morda bi mu morala dat priložnost, da mi pojasni vse kar se je zgodilo. Ampak ne bila sem zelo trmasta. Vedno znova sem govorila, saj ima Seleno, sigurno je zdaj srečen z njo in name se še spomni ne čeprav sem lagala sama sebi. Justin me je klical vsaj petkrat na dan kar je pomenilo, da mu je še vedno nekaj do mene ampak jaz tega nisem hotela vrjeti in še sama ne vem zakaj mogoče res zaradi tega, ker sem bila vedno preveč trmasta. Neke dolgočasne sobote je Bruno potrkal na vrata moje sobe in me povabil na sprehod. Jaz sem seveda z veseljem sprejela in kmalu sva se sprehajala po sončni Atlanti. ''Sem ti že povedal, da si super punca ?''''Ja že parkrat'' sem se zasmejala medtem, ko sva hodila in jedla sladoled. ''No ampak ne škodi, če ti povem še enkrat '' ''In ti si zelo dober prijatelj veš''''In ti še boljša prijateljica'' mi je Bruno rekel in me z roko objel okoli ramen. V istem trenutku pa sem zagledala znan avto, ki je šel mimo mene in pritegnil mojo pozornost. In kmalu zatem je iz avta stopil on, ja on Justin. V trenutku mi je zastal dih in srce mi je začelo močno biti. Justin je stopil proti nama in njegov obraz ni bil nič kaj vesel, nasprotno njegov obraz je bil ogorčen in žalosten.''Zaradi njega si me pustila ?'' je Justin rekel z glasom, ki ga nisi bila vajena. Bruno me je začudeno pogledal in se umaknil nekoliko na stran. ''Zaradi njega si šla brez pojasnila, medtem, ko sem bil jaz v skrbeh si se ti mečkala z njim '' je Justin rekel zelo jezno in v njegovih očeh sem videla solze''In jaz sem mislil, da si ti drugačna kakšen bedak sem bil'' Še naprej sem stala pred njim in tudi meni so v oči stopile solze. Komaj takrat sem videla kako močno sem se motila. Justin me je imel rad medtem, ko sem jaz mislila, da ljubi Seleno. ''Justin jaz..'' ''Ne govori, zdaj mi je vse jasno'' ''Ne Justin ni tako, naredila sem napako mislila sem, da..'' ''Nočem te poslušat Victoria, kakšen idiot sem, ne morem vrjet'' Justin me je še enkrat pogledal s solznimi očmi in odšel. Planila sem v jok in Bruno me je stisnil v objem, da bi mi bilo lažje. Odpeljal me je domov ampak do doma ni rekel ničesar. Ležala sem na postelji in neprestano jokala, kako sem lahko naredila takšno napako? Moram mu vse pojasnit, mora mi vrjet sem si govorila, ko je Bruno stopil v sobo. ''Torej je bil Justin?'' Pogledala sem ga s solzami v očeh in odgovorila. ''Ja''''Zakaj mi nisi povedala, da gre za Justina Bieberja''''Saj ni važno, važno je to, da sem se v usem motila '' Bruno je prisedel k meni in me žalostno pogledal. ''Kako mu boš to pojasnila ?'' ''Ne vem ampak med nama ni nič, le prijateljstvo, mora mi vrjeti'' Bila sem obupana, ko mi je zazvonil telefon ampak tokrat je klicala mama. ''Živjo mami'' sem se potrudila rečt z normalnim glasom, da ne bi kaj posumila''Ljubica, kako si ?'' ''Vredu, kako je doma?''''Viky moraš se vrniti domou'' je mama rekla zelo resno na kar nisem bila navajena.''Kaj je narobe?'' ''Ne morem ti razlagati po telefonu, pridi s prvim letalom v San Francisco, naj ti Pattie pomaga z letalskimi kartami, George te bo počakal na letališču'' je mama z neverjetno hitrostjo povedala, da sem komaj razumela''Prav'' sem še rekla in mama je odložila. Pojma nisem imela kaj se dogaja, vedela sem le to, da se moram vrniti. Mogoče pa je to še najboljše, da pozabim na vse.''No kdo je bil ?'' me je predramil Bruno, ki je nestrpno čakal na moj odgovor. ''Mami je bila, jutri grem nazaj domou''''Zakaj pa je to dobro ?''''Nevem, mi boš pomagal rezervirati letalsko karto?'' Mama me je prosila naj mi Pattie pri tem pomaga, ker se jaz nisem ravno spoznala na to ampak mami se še sanjalo ni kaj se dogaja. Zato sem prosila Bruna, da mi pomaga pri tem vsaj on je imel več izkušenj kar se tiče potovanj, letalskih kart in podobno. Bruno mi je z veseljem pomagal in kmalu sem v roki držala letalsko karto, ki me bo odpeljala nazaj domov. Let je bil že naslednji dan ob desetih zjutraj. ''Pazi nase'' mi je Bruno rekel in stiskal mojo roko medtem, ko je bil čas za vkrcavanje v letalo. ''Hvala za vse, vedno ti bom hvaležna'' ''Ne zahvaljuj se in ne skrbi use se bo uredilo, le pojdi in uredi težave doma'' mi je Bruno spodbudno rekel, kot vedno s pozitivnim mišljenjem. ''In prosim pokliči me, ko si doma, da vem, če je vse vredu, za ostalo bom poskrbel jaz'' Ni mi bilo povsem jasno o čem govori, le nasmehnila sem se, ga objela in odšla. Bilo mi je zelo hudo iti brez, da bi Justina še enkrat videla in mu vse pojasnila ampak enkrat, ko sem sedla na letalo ni bilo več poti nazaj...Napisala sm še en del danes, ker bom zdaj pisala samo za vikend :/ upam, da vam je kokr tolko UŠEČ | |
|