♥ 21.del ~ He seems to care too much

Subject: ♥ 21.del ~ He seems to care too much Fri Sep 16, 2011 10:16 am

Bila si v ležečem položaju, na pol omamljena. Slišala si oddaljene glasove in hrup, ampak zdelo se je kot da bi bilo vse to iz drugega sveta. Toda potem so zvoki postajali vse glasnejši. Zaslišala si glasen pok in nato dekliško cviljenje. Vse moči si napela in za nekaj milimetrov odprla oči. Selena si je z divjo kretnjo zakrila oči z rokami. Počasi si se zbujala in ugotovila si, da si zvezana k postelji za zapestja in gležnje. Dva para rok sta te začela nemudoma odvezovati in nato te je oseba z nežnejšim dotikom ovila v odejo in se usedla poleg tebe. Nežno ti je odstranila pramen las z obraza in te prijela za roko. Zastokala si in se malo premaknila. Napaka. Hrbet te je peklensko bolel. »Hannah? Si v redu?« je rekel tisti, ki je sedel ob tebi. Po glasu sodeč je bil Justin. »Ne,« si šibko izdavila in po licih so ti začele teči solze, ko si se spomnila kaj se je zgodilo, preden se ti je stemnilo pred očmi. K tebi sta prišla tudi Selena in Alfredo. Vsi skupaj so te tolažili in oddahnila si si, ko si izvedela, da prihaja policija. Čez nekaj časa si prišla čisto k sebi. Ugotovila si, da si pod odejo gola in postalo te je sram. Nihče ni opazil, da se vam je še nekdo pridružil. »Ne spomnim se, da bi koga od vas povabil v svoje stanovanje.« Pri vratih je stal Daniel in vas grozeče gledal. Justin je počasi vstal in šel do njega, tebe pa je postalo tako zelo strah. Alfredo te je prijel za roko. Ni pomagalo. »Justin ne!« je zakričala Selena in v njuno smer si pogledala ravno v trenutku, ko je Justin treščil Daniela. Prijelo te je, da bi se na glas zasmejala, ampak te je minilo v milijoninki sekunde, ko je Daniel od neznano kje potegnil pištolo. Justin se je začel ritensko umikati od njega, Daniel pa je začel streljati. Nekaj strelov je šlo v prazno, potem pa je eden priletel v višini Justinovega srca. Vse se je zgodilo ekstremno hitro, ampak počutila si se kot da bi to opazovala v počasnem posnetku. Ti, Alfredo in Selena ste zakričali, metek je bil vse bližje in bližje Justinu, ki je se umikal in nato… ga je zgrešil. Daniel je spet nabil pištolo in se pripravljal na naslednjo poplavo strelov, ko sta se za njim pojavila dva moška v črnem, ga podrla na tla in mu odvzela orožje.
Daniela je odpeljala policija, tebe pa kljub tvojim odločnim ugovorom rešilec. Selena, Justin in Alfredo so se peljali za tabo. V bolnišnici so te pregledali in se odločili, da moraš nekaj dni ostati tam na opazovanju. Rekli so, da te je Daniel omamil, nato pa se izživljal nad tabo. To pojasni bolečine po celem telesu. Kakorkoli že, morajo se prepričati, da te ni huje poškodoval. Šla si se stuširat, nato so te sicer prijazne sestre prisilile, da si legla in te nakrmile z raznimi protibolečinskimi tabletami in ti zabičale, naj do jutra ne vstajaš s postelje, razen če moraš na stranišče. Ko so končno odšle, so dovolili, da te obiščejo, ampak samo eden na enkrat. Šlo ti je na živce, ker so zganjali cel halo. Kot da boš umrla, če bodo trije ljudje v tvoji sobi. Najprej so k tebi spustili Alfreda, ker je pač tvoj fant. Še vedno je bil v šoku, mnogo večjem kot ti, zato je nekaj časa molče sedel ob tebi in pretreseno gledal naokrog. »To je bilo… grozno. Počutim se kot v akcijskem filmu. Bo vse v redu s tabo?« je naposled zaskrbljeno vprašal. Rahlo si se nasmehnila. »Malo me boli glava.. Ampak bom preživela.« Zmajal je z glavo. »Nisem mislil tako. Kako si.. duševno?« je rekel. Ta pripomba se ti je zdela smešna in zdelo se je, da ga je tvoj smeh zdramil. Tudi sam se je nasmehnil. »Posiljena sem bila, nimam shizofrenije,« si rekla v smehu. Zdrznil se je. »Kako lahko tako mirno govoriš o tem?« Skomignila si z rameni. »Ne vem… Bila sem omamljena, ničesar se ne spomnim. Kot če se to sploh ne bi zgodilo. Sicer pa sem proti svoji volji spala z njim že prej…« si razložila. »Oh.« Sestra se je prikazala na vratih, oznanila, da je minilo petnajst minut in mora Alfredo oditi, če hočem še druge obiske in nato odšla. Alfredo je stisnil tvojo roko, kot bi želel reči 'vse bo v redu' in te poljubil na čelo. Ko je odšel, se ti je nasmeh zbrisal z obraza. Šele zdaj ti je nekaj postalo jasno. Alfredo v tebi že dolgo ne vidi punce, toda to si opazila komaj sedaj. Do tebe se je obnašal kot brat do sestre. Najbrž bosta v kratkem prekinila. Zavzdihnila si. Nekdo je obotavljajoče potrkal na vrata. »Naprej!« si zaklicala in vstopila je Selena. »Živijo. Kako se počutiš?« je rekla in stopila proti tvoji postelji. Zvenela je nekam živčno in negotovo. »Bila sem že bolje,« mirno odvrneš. »Kako ste me pa sploh našli?« Ta misel ti je komaj sedaj skočila v glavo. »Izpustila si blackberry, ko te je Daniel napadel in Justin ga je našel. Potem smo pa šli k njemu domov,« je rekla Selena. »Ampak kako ste vedeli kje živi?« si začudeno postavila naslednje vprašanje. Selena te ni hotela pogledati, govorila je praktično steni. »Em… Jaz sem vedela, ker sem že bila tam. Nekaj let nazaj, ko še nisem bila tako znana je prišel k meni po nastopu na neki prireditvi. Rekel je, da je glasbeni producent in ima zame v mislih poseben projekt. Dal mi je svojo številko in svoj naslov in dogovorila sva se za srečanje. Ko sem prišla tja je bilo.. čudno. Nekaj časa se je še izdajal za producenta, nato pa je nenadoma rekel, da sem zelo lepa in da se mu zdi, da sem primerna za delo, ki mi bo ponudil… In je začel govoriti o… Hotel je, da bi bila prostitutka in bi delala za njega. Prestrašila sem se in dobesedno zbežala.« Seleni je bilo zelo nerodno in še vedno te ni pogledala. »A tako. Hvala, Selena.« Najbrž bi ji mogla zdaj povedati, da si delala za Daniela. Ampak nisi hotela, ker ti še zmeraj ni bila preveč všeč. Pa čeprav te je teoretično rešila. »Ni za kaj,« se je rahlo nasmehnila. »Upam, da bo vse v redu. Lahko noč.« Odšla je kar sama od sebe, toda najbrž je bila blizu petnajst minut. Začutila si utrujenost. Spet je nekdo potrkal in skozi vrata je pokukala Justinova glava. »Ahoj. Boš lahko gledala moj nadležen fris kakšnih petnajst minut?« je vprašal in ti si se zasmejala v odgovor. »Pridi, pridi. Samo obstaja možnost, da bom med pogovorom kar zaspala,« si rekla in na široko zazehala. »Bom tvegal,« se je nasmehnil in se usedel poleg tebe na posteljo. Tako dobro si se počutila, ker ni bil ves občutljiv in te ni več čas gledal kot da boš nenadoma eksplodirala ali kaj podobnega. Bil je normalen in to ti je bilo všeč, ker si malo pozabila na Daniela in vse to. Nekaj minut sta se pogovarjala in smejala, potem pa si začutila, da počasi toneš v spanec. Enostavno nisi več zmogla biti pokonci. »Najbrž je povsem neprimeren čas, ampak glede na to, da sem imel danes bližnje srečanje s smrtjo in da ti to že zelo dolgo želim povedati, pač ne bom več skrival ničesar. Hannah…« Ugotovil je, da govori sam sebi, ker si ti slišala samo še napol. Nežno je pritisnil svoje ustnice ob tvoje. Skoraj se nisi ničesar zavedala. Nasmehnila si se v spanju. Preden je odšel je skoraj neslišno izrekel, kar je hotel povedati prej. »Ljubim te.« Toda ti ga več nisi slišala.