♥ 23.del ~ Kissing freedom goodbye

Subject: ♥ 23.del ~ Kissing freedom goodbye Wed Sep 21, 2011 2:05 pm

Tvoje življenje se vrnilo k normalnemu ritmu, edina razlika je bila ta, da Alfredo ni bil več tako velik del tvojega življenja. Občasno sta se še videla in se prijateljsko pogovarjala, vendar je bilo seveda popolnoma drugače kot takrat, ko je bil zaljubljen vate. Niti enkrat nisi jokala in bila si zelo ponosna nase. Najbrž zato, ker si že nekaj časa preden sta prekinila vedla, da tako ne bo šlo naprej in si se imela čas pripraviti na neizbežen konec. Nekega dne, ko si zlagala sveže oprano perilo in si po tiho pela Paradise City je k tebi prišel Scooter. »Hannah? Bi lahko za trenutek odložila delo in prišla v dnevno? S Carin bi se rada pogovorila s tabo o nečem.« Zvenel je tako resno, da si bila že skoraj prestrašena. Sledila si mu v dnevno sobo in se usedla poleg Carin. »Že nekaj časa ti želiva to nekako povedati, ker je to osnovni del starševstva. Preseneča me, da ljudje s socialne še niso prišli in se pobrigali o tem,« je z enako resnim glasom kot prej začel Scooter. Carin se je iz srca zasmejala in Scooter jo je debelo pogledal. »Daj no, sprosti se malo, obnašaš se kot, da je Hannah storila kakšen zločin,« je v smehu rekla in mu razkuštrala lase. »Oh.« Res se je sprostil. »Oprosti Hannah, za nič takšnega ne gre. Samo zanimalo naju je.. Si kdaj hodila v šolo?« je vprašal s precej bolj lahkotnim glasom. Zmajala si z glavo. »Ne. Do sedmega leta.. dokler ni umrla me je starejša sestra učila določene reči. Naučila me je brati, računati in pisati, vsaj osnove. Sicer sem se v vseh teh letih veliko naučila tudi sama, ampak v šoli nisem bila nikoli,« si odgovorila z neprikrito žalostjo. Želela si da bi bilo drugače, da bi se tudi ti z ostalimi najstniki pritoževala nad gorami domače naloge in tečnimi učitelji, nikoli prej še nisi na to pomislila v takšnem smislu, šele zdaj ti je padlo v glavo. »No, zdi se nama, da bi morala malo več pozornosti nameniti temu, sedaj, ko imaš.. hm.. normalno življenje. Kdo ve, mogoče boš pa kdaj želela študirati,« je sedaj nadaljevala Carin. »Seveda te v srednjo šolo ne moreva vpisati, ker bi najbrž težko dohajal snov, zato sva razmišljala, da bi ti najela zasebnega učitelja. Naučil bi te vse stvari za nazaj, potem bi pa videli kaj bo pokazal čas, če boš hotela boš lahko šla v šolo, ko dohitiš snov, ali pa te boš šolana doma,« se je nasmehnil Scooter. Počasi si premlevala njune besede. Vse sta ti povedala prijazno, ampak si vedela, da v resnici nimaš izbire, ne moreš še naprej butasta hoditi po svetu. Koristilo bi ti. Zato si pristala in čez nekaj dni so se začele 'avdicije', za tvojega zasebnega učitelja. Scooter je urejal neke reči z Justinom, zato je bil tudi on tam. Presenetljivo je bilo, da se je javilo veliko ljudi. Scooterju so poslali življenjepise, on pa se je potem odločil kateri so mu všeč in kateri ne. Svoj izbor je zoožil na pet učiteljev. Prva je prišla na smrt dolgočasna ženska srednjih let, ki je govorila monotono in ste vsi dobili občutek, da ste na pogrebu. Hitro ste jo odslovili. Vse do učitelja št. 4 niste imeli sreče. Thomas Craig pa je bil popoln. Bil je star okrog 27 let, visok temnolas in na smrt seksi. Njegov nasmeh je kar zaslepil vse v sobi. No, tebe in Carin. Scooter je še enkrat podrobno preučeval njegov opis, da bi se odločil, Justin pa ga je grdo gledal. Ko te je Scooter pogledal si razširila oči in divje prikimala, da bi mu nemo sporočila naj ga zaposli. Justin je nenadoma vstal in presenečenega Thomasa kar potisnil iz hiše, preden je lahko kdo od vas odprl usta. »Žal mi je, niste nas prepričali. Adijo!« je zaklical za njim in zaloputnil z vrati. »Justin!« si ogorčeno zakričala in v šoku dvignila roke z dlanmi obrnjenimi navzgor, češ 'wtf'? »Ah daj no. Sploh ni bil nič posebnega. Hotela si ga samo zato, ker je čeden,« je hladno rekel in se brezbrižno vrgel na kavč. »Ni tvoja stvar. Ubila te bom,« si zlovešče zamrmrala in pogledala stran od njega. Peta kandidatka je bila 35-letna Katerina Milyukov. Bila je rusinja, imela je srednje dolge rjave lase in prijazen pogled. Govorila je z ruskim naglasom, vendar je jezik tekoče obvladala. Bila je na nek način nenavadna. Ni bila posebno lepa, vendar je imela obetaven življenjepis in očitno je bila zelo pametna. Sodelovala je celo v nekih mednarodnih znanstvenih raziskavah. Očitno je ustrezala tudi Scooterjevim merilom, saj jo je brez pomisleka zaposlil. Učili sta se vsak dan in bila je skoraj navdušena nad tabo, ker si si stvari hitro zapomnila. »Hannah je že končala osnovno šolo, tako daleč sva prišli,« je nekega dne zadovoljno poročala Scooterju. Učenje pri tebi ni bilo ravno priljubljeno, ampak vseeno si se potrudila in Katerina je bila super. Velikokrat sta se pogovarjali tudi o drugih rečeh, ne samo o šolski snovi.
Čas je mineval nezadržno hitro. Še preden si se zavedala so dnevi postali hladni. Nekega dne te je presenetila ogromna slika, ki je ležala na tvoji okenski polici, pritrjena s kamnom, da je oster veter ne bi odpihnil. Vznemirilo te je vprašanje, kako je slika prišla tja. Tvoja soba je bila v drugem nadstopju hiše. Čudna ti je bila tudi njena vsebina. Usedla si se na posteljo in presenečeno buljila v sliko. Ni ti bilo jasno, zakaj bi kdo to hotel tebi pokazati. Caitlin je brez trkanja priskakljala v sobo. »Hej hej. Kaj pa je to?« Objela te ne, nato pa vrgla pogled na povečano sliko v tvojih rokah. »OMG. Sta to…?« je šokirano vprašala? Prikimala si.