40.del

Subject: 40.del Fri Sep 23, 2011 9:24 pm

♥40.del

♥Victoria
♥oče Diego
♥Marie
♥Aurora
♥George

Odpravila sem se naravnost v dnevno sobo kjer sta sedela ona dva. Oče me je prvi opazil in se spet nagravžno nasmehnil.
''Kako si drzneš reči, da je moja mama pijanka?''sem se zadrla in stopila bližje. Kot oče in Marie sta ostala šokirana, jaz pa se nisem hotela ustavit, v tistem trenutku sem imela toliko poguma in moči. ''Kako si upaš žalit mojo mamo, ki je edina, ki je zame skrbela, ker tebe ni bilo nikoli, navaden bedak si !'' sem se mu zadrla v faco, da mi je zmanjkalo sape. ''Kaj pa ti je, smrklja nemarna?'' se je zadrl nazaj on in povzdignil roko k višku, da sem takoj vedela kaj sledi ampak Marie ga je zaustavila.
''Me boš udaril? Daj udari me, dokaži, da si še večji idiot, kot sem mislila''
'Zgini v sobo, takoj !'' se je spet zadrl, da je v obraz postal ves rdeč.
''Ne boš mi ukazoval, ti je jasno'' sem mu zabrusila in stekla po stopnicah. Tam me je čakala prestrašena Aurora, ki je najbrž vse slišala. Nisem se zmenila zanjo le pogledala sem jo in odvihrala v svojo sobo, vzela torbo in spet odšla iz sobe. Aurora je še vedno stala tam brez, da bi se premaknila.
''Zakaj si mu povedala?''me je ustavila Aurora že, ko sem hotela oditi.
''Povedala, kaj?''
''Oči bo hud, ker sem ti to povedala in spet se bo…''Aurora je sklonila glavo in zajokala.
''Eej zakaj jokaš?'' Sklonila sem se k njej in jo objela.
''Kaj si hotela povedati, zakaj bo oči hud?''
''Ker sem ti povedala, slišala sem kako se je kregal nate in verjetno se bo spet tudi name''
''Aurora, poslušaj me'' sem ji tiho rekla in ji z dlanjo potegnila obraz k višku.
''Prav je, da si mi povedala, tvoj oči je lagal in to ni prav, saj veš, da lagati ni lepo''
''Kaj se je zlagal?'' me je začudeno vprašala, jaz pa sem poskušala najti odgovor, da bi ga najbolj razumela.
''O moji mami se je lagal, moja mama je najboljša mama na svetu in ni bilo lepo, da je rekel, da je pijanka''
'In zakaj se je lagal?''
''Ne vem, vem samo, da to ni lepo in me je močno razjezilo.''In zdaj boš šla ?''Me je pogledala zelo žalostno.
''Nočem bit tukaj'' sem ji morala povedat.''Me boš še kdaj obiskala ?''Aurora mi je zastavila zelo težko vprašanje, ker se v to hišo nisem hotela več vrniti ampak ta deklica je bila tako ljubka, da sem jo takoj vzljubila.
''Ne morem ti obljubit''
''Prosim'' Le kaj naj naredim? Sem se spraševala v mislih, ker nisem vedela kaj odgovoriti Le kako naj osemletni deklici razložim, da se nočem vrniti sem.
''Obljubim ti, da se bova še videle'' sem ji rekla, čeprav še sama nisem vedela kako bom to izpeljala. Ampak Aurora se je vseeno na široko nasmejala in me objela. Odšla sem po stopnicah navzdol in upala, da ne bi bilo tam nobenega, da mi ne bi bilo treba nikogar gledat ampak nisem imela sreče.
''Victoria, kaj pa delaš?'' me je začudeno vprašala Marie.
''Grem''
''Vem, da si jezna na očeta in zdi se mi prav, da si jezna nanj ampak ostani, samo ta vikend''
''Nočem ostat, pod nobenim pogojem''Marie je stopila k meni in mi stisnila roko.
''Prav, ne bom te ustavljala, ampak, če boš kaj rabila veš kje me najdeš'' Marie je bila za razliko od mojega očeta tako drugačna.
''Dovoli vsaj, da te odpeljem domov''
'Ni treba, znam it sama'' Marie je zavzdihnila in že v roke primila ključe od avta. Nisem ji uspela ugovorarjati, le potisnila me je do avta in kmalu sva speljali z parkirišča.Med potjo sva se za razliko pogovarjali zato je čas hitro minil inhitro sva prispele do mojega doma.
''Hvala vam''
''Ni za kaj ampak daj kliči me Marie vredu?''
''vredu'' sem rekla in odšla iz avta.
''Doma sem'' sem veselo vzkliknila medtem, ko sem vstopila v dnevno sobo ampak nobeden se mi ni oglasil kar me je zelo razočaralo. Mislila sem, da me bo mama pričakala ampak ne, doma ni bilo nobenega. Poklicala sem mamo na mobilni telefon ampak ni se oglasila in prav tako George in postalo me je kar strah. Se jima je kaj zgodilo? Se je pojavljalo vprašanje v moji glavi in poskušala sem se znebiti zle misli ampak vsak trenutek me je bolj mučila. Sedela sem na kavču in nepremično zijala v telefon in čakala na mamin klic, ko sem zaslišala odklepanje vrat. Hitro sem ustala in se zazrla v Georga. .
''Hvala bogu si tukaj, kje je mami?''George me je živčno pogledal ampak zgledal je kakor bi ga vlak povozil, popolnoma izmučen.
''Viky, kaj pa ti tu ?''
''Ah dolga zgodba ampak povej mi kje je mami?''George je odložil ključe na mizo, se usedel na kavč in se primil za glavo.
''Kaj je narobe ?'' George pa je samo globoko vdihnil in me pogledal.
''Moraš vedeti, čeprav ti ne vem povedati ti nekako moram'' Poglotnila sem cmok v grlu in napela ušesa...

Še en del brez Justina ampak useno upam, da vam bo ušeč 40.del 861337

in brez skrbi Justin bo kmalu prišu nazaj :$: