45.del

Subject: 45.del Sat Oct 08, 2011 9:36 am

♥45.del

♥Victoria
♥Justin
♥mama Jessica

''Viky ljubica, poglej kaj imam zate'' je veselo rekla mama
''Kaj pa je?''
''Sama poglej'' mi je mama z nasmehom rekla in mi v roke potisnila vrečko. Radovedno sem pokukala vanjo in iz nje potegnila škatlo in v njej so bile teniske, ki sem si jih tako močno želela.
''Maaaaamii, hvala'' sem zavriskala in jo objela.
''Vem kako si si jih želela''
''Mami, sem ti že kdaj rekla, da si najboljša mama na svetu?'' mama se je nasmehnila in me pobožala po laseh.
''In sem ti povedala, da si ti najboljša hčerka, daleč najboljša, ki bi si jo lahko želela'' Glasno sem se nasmehnila in še močneje objela mamo.
''Viky, rada te imam''
''Jaz tudi tebe ''
''Hočem, da veš, da te imam najrajši na celem svetu''
''Saj to že vem mami''
''Viky'' sem na enkrat zaslišala ob sebi. Odprla sem oči in nad mano je bil Justin, ki me je božal po laseh in se mi sladko smehljal. Bil me je izredno vesel ampak sprva sploh nisem vedela zakaj.
''Justin kje sem?'' sem zmedeno vprašala in se razgledala na okoli.
''Ljubica, omedlela si, več ur si bila nezavestna'' Moja glava je bila tako prazna, kakor, da bi nekdo vse izbrisal iz nje.
''Kje je mami?'' Justin me je žalostno pogledal in se previdno usedel poleg mene.
''Viky vem, da ti bo težko ampak jaz bom ob tebi, nikoli več se ne bom ločil od tebe, obljubim ti'' Začudeno sem ga pogledala. Potem pa sem se zavedla, da nekaj ni vredu.
''Justin...'' sem potiho rekla
''Ja, povej''
''Zakaj sem omedlela?'' Justin je utihnil in slišala sem kako je požrl velik cmok v grlu.
''Nisi prenesla,da je tvoja mama...''
''Torej je res?'' Naenkrat sem se spomnila glasnega piska in dolge zelene črte. Justin je samo pokimal in se usedel bližje, da bi me lahko objel.
''Moja mama je mrtva ?'' sem ga ustavila.
''Žal mi je..'' je s solznimi očmi povedal Justin. Torej use so bile le sanje, moje mame ne bom nikoli več videla, ne slišala. Justin me je kot vedno tolažil in vedno me je znal potolažiti ampak bolečina je bila prevelika, prevelika, da bi jo lahko prebolela.
''Kako bom živela brez nje Justin kako?''
''Pomagal ti bom.'' Justin se je na vse pretege trudil me spraviti v boljšo voljo kar mu je na koncu dneva tudi uspelo. Z mano je preživel cel dan, me tolažil in počenjal vse možne reči samo, da me je spravil v smeh. Mamo ne bom nikoli pozabila, zame je bila vedno najboljša mama in tako bo ostalo za vedno ampak usoda je tako hotela in tega ne bi mogla spremeniti. Z Justinom sem preživela mesec dni in brez njega mi ne bi uspelo. Ob meni je spal in me tolažil, ko so me tlačile more, ob meni se je zbujal in ob meni je zaspal, ob meni je bil na vsakem koraku in mi izkazoval svojo ljubezen. Če ga ne bi imela ob sebi ne bi prebolela mamine izgube čeprav si nisem povsem opomogla mi je šlo na bolje...

KOMENTARJI 45.del 606791