♥52. del
♥Victoria
♥Marie
''Izvoli dežnik''se je kar na enkrat prikazala Marie poleg mene in mi v roke potisnila zelen dežnik.
''Hvala'' sem rekla in si ga dvignila nad glavo.
''pridi, da ne boš stala tukaj, bo že Diego poskrbel za tvoje kovčke'' je rekla in me objela okrog ramen in skupaj sva se odpravili v hišo, moj novi dom.
''Tukaj sem ti pripravila čisto tvoje copate, če se boš hotela preobut, soba te že čaka, če pa kaj rabiš sem v kuhinji'' mi je z nasmehom na obrazu rekla Marie. Vrnila sem ji nasmeh in počasi sem se odpravila proti moji sobi.
''Victoria''je na enkrat zaklicala Marie, ko sem bila že na sredi velikanskih stopnic.
''Dobrodošla doma'' mi je rekla tako zelo prijazno, da sem ji še verjela, da je vesela, da sem tu, veliko bolj kot oče. Nasmehnila sem se ji in odšla. Hodila sem po hodniku do moje sobe in opazovala vse okoli mene, navsezadnje bom zdaj tu živela sem si mislila in še naprej opazovala slike na stenah, rože na tleh, majhne mizice, ki so stale ob vsakih vratih, saj res vrat je bilo res ogromno sem komaj tedaj opazila. Hiša je bila res velika in tudi tako slabo opremljena ni bila kot sem prvič, ko sem bila tu mislila. Odprla sem vrata moje sobe in vstopila. Vse je bilo na svojem mestu, brez dvoma je Marie vse do potankosti počistila. Tudi posteljnina je bila sveže oprana, saj je lepo dišala po pralnem prašku kar mi je bilo zelo všeč, tudi v kopalnici so bile nove, čiste brisače, čisto novi šamponi in tudi čisto sveže opran kopalni plašč me je čakal. Medtem, ko sem odkrivala vse kar se je skrivalo v moji sobi je na vratih potrkala Marie.
''Bo vredu? rabiš še kaj?'' je pomolila glavo v sobo Marie.
''hvala, vse je vredu'' sem ji odgovorila prijazno, vsaj trudila sem se.
''Lahko vstopim?'' Je vprašala, saj je še vedno stala pri vratih in si roke brisala v zapacan predpasnik..
''Ja, pridi''
''saj veš, da če karkoli rabiš me lahko vprašaš'' je rekla in se usedla na mojo posteljo.
''vem, hvala za vse'' Marie je stegnila roko proti moji in me posedla zraven nje.
''Hočem, da ti je lepo tukaj in tudi želim, da ne gledaš name kot na neko zateženo mačeho, ker to res nočem biti'' Ostala sem brez besed, čisto brez besed. Marie je bila res moja mačeha ampak nikoli se mi ni zdela napačna mogoče sem bila nekako uporniška do nje zaradi očeta ampak ona mu ni bila prav nič podobna. Bila je prijazna, nežna, mila, vedno nasmejana in zelo ljubezniva do mene.
''Nikakor nočem zasesti mesta tvoje mame, ker bo ona v tvojem življenju vedno imela posebno mesto ampak hočem, da bi zate predstavljala prijateljico, zaupnico morda osebo, ki jo bi imela rada kot nekakšno teto'' Je nadaljevala Marie z nežnim glasom ampak predvsem je govorila zelo iskreno, to sem videla v njenih očeh. Zdelo se mi je, da me je res vzljubila in, da me ima rada ne samo zato, ker sem hči njenega moža.
''Ne boš nič rekla?'' je spet čez nekaj časa vprašala''
''Amm..am.. hvala, ker si tako prijazna do mene, tega res nisem pričakovala''
''Vem, da je zate vse skupaj zelo težko. Izgubila si mamo, potem se kar na enkrat prikaže tvoj oče z novo družino in te loči od starega življenja, vem kako ti je ampak boš videla, da se boš hitro navadila in, saj ne bo tako slabo živeti pri očetu''
''Upam, da le ne bo tako slabo''sem rekla in se ji nasmehnila čeprav sem dvomila, da bi lahko bilo dobro živeti pri očetu.
''Boš videla, da ti bo na koncu všeč poleg tega pa še za eno stvar ne veš''.....
