~ 59.del
Victoria's part f story:
''Te zapeljem domou?''je po pouku rekel Alex.
''Daj no, motor imam''jaz in on na motorju? ne, se u je zmešalo?sem razmišljala.
''Amm.. hvala ampak ni treba očeta lahko pokličem''Alex se je namrščil
''Te morem res prosit?''
''Ne Alex, ress..''Nasmehnil se je in me potegnil za roko.
''Ej kaj delaš?''sem se drla medtem, ko me je vlekel do motorja.
''Čelada, malo ti bo velika ampak bolše kot nič''je rekel in mi podal čelado
''Am nism sigurna da hočem it na motor''
''Pa daj no, z mano se ti ne bo nič zgodilo''je rekel in se usedel na motor.
''Si priprauljena?''moram priznat, da me je bilo strah ampak na nek način sem mu zaupala in se usedla na motor.
''Lahko se me držiš''mi je rekel in užgau motor. Nisem bila prepričana, prauzaprau me je bilo sram se ga oprijet. Ampak vedela sem, da drugače ne bom preživela tega. Z rokami sem ga objela okrog trebuha in že sva drvela po cesti. Prauzaprau sploh ni bilo slabo in vozil je res dobro.
''Tukaj te pustim?''je rekel in se ustavil nekaj metrou pred mojo hišo.
''Tukaj je uredu, res hvala''sem se mu zahvalila in snela čelado.On pa je le strmel vame, da sem pošteno zardela.Potem pa je kar stopil z mtorja in se mi pribljižal.
''Nevem kje sem imel glavo vsa ta leta'' Odmakni se Viky, odmakni se sem se prepričevala ampak bil je preblizu, da bi se lahko umaknila. Domišljala sem si kaj se bo zgodilo, to o čem sem sanjala celo osnovno šolo, da kar se mi je nekoč zdelo nemogoče, je zdej mogoče? in ja zgodilo se je. Njegove ustnice so poljubljale moje in občutek je bil božanski dosti boljši kot sem sanjala...
Justin's part of story:
Vse je bilo priprauljeno in nič več me ni zaustauljalo, da nebi šel. Čeprau ni bilo enega, ki bi me podpiral pri tem sem bil odločen, da kljub nasprotovanjem grem k moji Vitorii. Tudi moja mama ni bila naudušena ampak odločitev je že padla in nihče mi je ni mogel uničiti. Tudi brez podpore bom zmogel sem si rekel medtem, ko sem se odprauljal spat. Edino kar mi je bilo zdaj pomembno je bila Viky, zaradi nje sem use to sploh počel, zaradi nje sprauljam kariero v nevarnost ampak ni pomembno ona je moje žiuljenje, brez nje nisem jaz, rabim jo, rabim njen objem in njene besede, rabim tiste temne učke, ki ti polepšajo dan in tisti poljub, ki te odpelje nad oblake. Nasmehnil sem se in zaspal..
