63.del

Subject: 63.del Mon Aug 20, 2012 1:12 am

~63.del

Victoria's part of story:
63.del Tumblrlwvj2rgsqq1qj7avbo

V oči so mi stopile solze. Tam je stal on, Justin! Stal je mogoče 2 metra od naju, gledal me je z grozo v očeh. Lahko sem vidla solzo, ki mu je spouzela po licu, lahko sem videla vso razočaranost v njegovih očeh.
''Justin?''sem tiho rekla in Alex se je začudeno obrnil. Še vedno je stal tam, kot kip, rekel ni nič.
''Je to Bieber?''je vprašal Alex, ki mu ni bilo nič jasno ampak js nisem odgovorila. Justin si je obrisal solzo in se končno premaknil, obrnil se je in hotel iti. Victoria naredi nekaj! ne pusti ga it, daj premakni se trapa. sem si govorila ampak telo me ni poslušalo, ni se hotelo premakniti. Gledala sem kako je odhajal s počasnimi koraki daleč stran. Nakar se je ozrl nazaj in me pogledal.
''Mi poveš kaj se dogaja!?''je zinil Alex in strmel vame.
''Justttiiin!počakaj prosism''sem s hlipavim hlasom zakričala.
''Ne hodi stran''sem v joku rekla in Alex me je objeu. Hotel me je pomiriti ampak pojma ni imel kaj se dogaja. Zrinila sem se mu iz objema in stekla proti Justinu, čeprav sem komaj tekla sem ga hotela dohitet ampak on je b il vedno dlje.
''Justin, Justin, prosim, ustavi se!''sem obupano kričala za njim. Stekla sem naprej. Ustavil se je. Z roko sem si prikrila usta in iz oči so mi stekle solze. Obrnil se je proti meni in zdaj je stal le par centimetrou od mene. Bil je tiho.
''Oprosti mi''sem dahnila, v njegovih očeh sem videla jezo in planila sem v jok. Tudi on je jokal čeprav je hotel prekriti solze kot vedno.
''Ljubil sem te, use si mi bla, zate bi naredil use, zate sem prišel sem kljub usemu sem hotel biti s tabo, in tako mi vračaš?je končno nekaj rekel z žalostjo v očeh.
''Oprosti,oprosti''sem zaječala in se dotaknila njegove roke ampak on jo je odmaknil.Zabolelo me je v dno srca.
''Justin.. ni use kot se zdi,.. ohh kako naj ti razložim''še govoriti nisem več znala, v grlu sem imela ogromen cmok in počutila sem se grozno. Justin je skimal z glavo in hotel oditi proč.
''Nenenene!''sem zaječala. Noge me niso več mogle držat in padla sem na tla, vlile so se mi solze.
''Justin, prosimm.. ne hodii.. ne pusti me same, nisem te hotela prizadet, prosim oprosti miii!''sem zamrmrala v joku. Pogledala sem navzgor ampak Justin je bil že daleč in kmalu je izginil za ovinkom. Oprijela sem se tal in se postavila na noge, hotela sem steč za njim ampak zaustavil me je Alex. Močno me je objeu in me gladil po laseh.
''nene, pusti me, moram za njim!''sem rekla in se poskušala zmuzniti iz njegovega objema.
''pomiri se, ne jokaj prosim''je rekel s tihim glasom...
Pusti me!''Alex se je predal in me spustil iz objema, stekla sem čez cesto, tekla sem skozi park ampak Justina nisem našla.
''Justin, Justin!''sem ga klicala vse naokrog, ko sem ga zagledala na klopci, z rokami je imel pokrit obraz in slišala sem njegovo globoko dihanje. Počasi sem se mu prebljižala in počepnila k njemu. Dvignil je glavo, oči je mel zabuhle od joka. Poskušala sem ga objeti ampak on se je odmaknil in ustal s klopce. bil je obupan, popolnoma na tleh, da bi v tistem trenutku najraje umrla.
''Nikoli več te nočem videt''je rekel, si obrisal zadnjo solzo in izginil, bog ve kam. Srce se mi je paralo od bolečine, da sem se sesedla na tla in si z dlanmi pokrila obraz, najraje bi umrla, nočem živet! sem si mislila in si brisala solze, ki so kar tekle in tekle.