perešček. Administrator
▀ Število prispevkov : 1546 ▀ Starost : 26 ▀ Registriran : 2010-04-18
| Subject: RESNIČNA ZGODBA : sestrin mož me je zapeljal in zlorabil! Wed Dec 28, 2011 1:46 am | |
| Sestrin mož me je zapeljal in zlorabil!
Ko sem bila stara 13 let, se je sestra poročila s svojim fantom, ki ga je imela še iz srednje šole. Poznala sem ga že skoraj vse svoje življenje in bila sem vesela, da sta končno ovekovečila svojo vezo pred oltarjem. Vsi smo živeli v eni hiši, pri starših, saj je bila dovolj velika za vse. Kakšno leto po poroki, me je Matic (tako je sestrinemu možu bilo ime), začel z zanimanjem opazovati. Gledal me je in včasih dal kakšno pripombo. Kako sem zrasla, kako sem lepa; ves čas pa me je tudi spraševal, če že imam kakšnega fanta. Kasneje si je upal vedno več. Nekoč se je postavil pri vratih kopalnice in želel, da se pred njim preoblečem, tako da me bo on gledal. Skoraj me je kap. Nagnala sem ga stran, pa je le stopil do mene, me pobožal po laseh in me poljubil na lice. Bil je izredno privlačen moški, sredi 30 let, jaz pa le naivna šolarka, ki je še nikoli ni nihče poljubil in tako sploh nisem vedela, kako naj reagiram. Samo stala sem in se nisem premaknila, dokler ni odšel. Vedela sem, da ni prav, kar je naredil, a hkrati me je zelo pogrelo pri srcu, da sem dobila prvi poljub. Ob vsaki priložnosti je nadaljeval s komplimenti, kako sem lepa, da sem mu všeč in da je zaljubljen vame. Počasi sem se tudi jaz zaljubljala vanj, čeprav sem se ob tem počutila grozno. Dokler ni neke noči prišel v sobo, ko so že vsi spali in se ulegel poleg mene. Od strahu se nisem upala niti premakniti. Začel me je božati po telesu in mi govoriti, kako me ima rad. Rekel je, da razmišlja, da bi zapustil ženo, ker ne more nehati misliti name, in da bi se rad poročil z menoj. Srce se mi je topilo od sreče. Slekel me je in začel poljubljati po telesu. To so bili najboljši občutki, kar sem jih kdaj občutila in kar kmalu sem se mu popolnoma predala. Ljubila sva se vse noč, proti jutru pa se je odplazil iz moje sobe v sestrino. Naivna kot sem bila, sem ga ves čas spraševala, kdaj bo zapustil ženo, da ne prenesem tega laganja in da bi rada oznanila najino ljubezen pred drugimi. Miril in pregovarjal me je, da kmalu, hkrati pa je vedno pogosteje prihajal v mojo sobo. Potem se je zgodilo. Sestra je pri družinskem kosilu oznanila, da nam ima nekaj pomembnega za povedati. »To je to,« sem pomislila. Sedaj bo povedala, da se bosta ločila. A se je zgodilo nekaj povsem drugega. Sestra je vstala in s solzami v očeh naznanila, da je noseča. Vsi so se razveselili, ji čestitali, jaz pa sem planila v jok! Nisem več vzdržala. Začela sem jokati in odhitela v svojo sobo!!! Za menoj je prišla mama in me zasliševala, kaj je narobe. Za njo je prišel še Matic, ki je hotel mamo prepričati, naj me pusti na miru, da se bo on pogovoril z menoj. Mama se ni dala. S strogim glasom ga je poslala ven, zapahnila vrata in me resno pogledala. »Kaj je narobe, mar nisi srečna, da bo sestra dobila otroka?!« je zavpila. Takrat nisem več vzdržala. Vse sem ji povedala. Znorela je. Zapahnila je vrata za seboj, odšla v kuhinjo, od koder sem slišala samo jok in kričanje, jaz pa sem neutolažljivo jokala v svoji sobi. Matic se je moral takoj odseliti iz hiše, s sestro sta se ločila, jaz pa sem ostala kot majhna črna ovca v družini. Sestra mi nikoli ni prav odpustila. In tudi sama sem se krivila. Ko je mama opazila, da se moje razpoloženje ne bo popravilo samo od sebe in da mi samo čas ne bo zacelil ran, naju je naročila pri psihiatru. Šele po pol leta rednih obiskov, sem lahko sprejela dejstvo, da nisem kriva za to, kar se je zgodilo. Da sem bila žrtev grozljive zlorabe; zlorabe odrasle osebe nad otrokom. To njegovo zločinsko dejanje ter moji otroška naivnost in zabloda so pustili nepopravljiv pečat. Kljub zdravljenju je to še vedno temna senca nad mojim življenjem in vedno, ko mi kakšen fant postane všeč, ponovno doživim vso to grozo »prve ljubezni«. Moj psihiater pravi, da sem napredovala in da bo kmalu veliko bolje. Verjamem mu, ker bi rada, da se rešim tega grenkega priokusa. Definitivno pa je moje sporočilo za vse, ki berete to zgodbo, naslednje: če si bil žrtve kakršne koli zlorabe, nujno poišči strokovno pomoč. Samo tako ti bo bolje. Takšno breme je pretežko, da bi ga nosil sam! | |
|